Istanbul

Zoran me je peljal na letališče in zato si zasluži malo reklame. :) Tule je njegova stran http://www.zoranfurman.com/, kjer si lahko preberete o njegovih potovanjih in koledar potopisnih predavanj.
Let v Istanbul je bil dokaj točen. Na letališču v Turčiji ti za 15 € prodajo znamkico (vizo), ki jo nalepiš v potni list. Viza velja 90 dni in za večkratni vstop, kar mi bo še prav prišlo na poti nazaj.
Iz letališča do centra Istanbula je možno priti na več različnih načinov. Najceneje je z metrojem in tramvajem, vendar je do Taksima potrebno nekajkrat prestopit. Najdražje in najbolj "komot" je seveda s taksijem. Jaz sem se odločil za vmesno varianto in sem šel s Havaš avtobusom (10 YTL), ki pelje direktno do Taksima (trga), kjer sem se dobil s Semihom. To pa zato, ker sem prišel še v "rush hour" in se mi ni bilo za gužvat s prtljago v metroju in na tramvaju. Poskusil sem pustiti nahrbtnik za nekaj časa v kakšnem hotelu blizu trga, vendar ga nikjer niso hoteli vzet, ker je baje nekaj časa nazaj nekdo podstavil bombo.
Istanbul je ogromno in moderno mesto. Po različnih podatkih bi naj imel od 11 (po uradnem štetju) do 18 miljonov prebivalcev. Jaz sem si ogledal samo okolico Taksima, ki je srce modernega Istanbula in center nočnega življenja. Predvsem sama ulica Istikal (Istiklal Caddesi) in sosedenje ulice in uličice, ki je za Istanbul nekaj takega kot Knez Mihajlova za Beograd. Ker je bil petek zvečer je bilo precej ljudi in je bilo kar težko najti prostor za večerjo. Med drugim sem jedel tantuni (na ulici) ın adana kebap, seveda z rakıjem. :) Ker nisem imel fotoaparata s sabo si lahko s klikom na ime ogledate kako izgledajo jedi. Ker sem jedel kebap (po njihovo oz. kebab po naše) z rokami, sem si prislužil odobravanje domačinov in še eno porcijo z rakijem. Pomagalo je tudi, da sem poznal 3 najbolj popularne istanbulske nogometne ekipe - Galatasaray, Ferenbahče in Bešiktaš. Dodatno sem še izvedel, da je v turški prvi ligi še en klub iz Istanbula, ki pa praktično nima nobenih navijačev, ker nima tradicije (njihov Interblock?). Ima pa baje dobrega menadžerja. Turki zelo resno jemljejo nogomet in vsak pogovor prej ali slej nanese na nogomet. Slišal sem, da ljudje, ki ne živijo v Istanbulu, navijajo za svojo lokalno ekipo in zmeraj še za enega izmed velikih treh istanbulskih moštev.