London, 9.7.2007

Odločila sva se, da greva na FREE TOUR z avtobusom, pa sva doma pozabila spominsko kartico od fotoaparata, zato sva jo ucvrla kar peš po mestu.
Odšla sva do Tower of London, se vsedla na stopnice in nekaj časa opazovala to trdnjavo, ki ima zelo bogato zgodovino in piše v vodiču, da bi lahko napisali celo knjigo o njej. Mislila sva, da bi si jo ogledala od znotraj, pa sva si premislila, ker je bila vstopnina £15 in predvsem zato ker je vsega tako veliko za videt in polno turistov je čakalo za vstop, tako da...
Nato sva jo mahnila naprej čez Tower Bridge - fascinanten most kot iz pravljice, vse do južnega dela Temze. V Londonu je prav to zanimivo, da se ti včasih zdi, da si v pravljičnem svetu, naslednji hip pa te zadene utrip velikega mesta, kjer vsakdo hiti po svojih opravkih. Res je mesto polno nasprotij, tradicije, različnih kultur, do sedaj eno najlepših mest na svetu. In sedaj nazaj k južnemu delu Temze. Na tej strani ni tako velikih zgradb kot na severnem delu pa vendar so. Baje zato ker je na tej strani zemlja mehkejša in je težje gradit. Mislim pa, da je Dickens v svojih knjigah opisoval južno stran Temze kot predel za revnejše ljudi. Ogledala sva si moderno galerijo Tate, ki je ogromna. Šla sva samo v eno sobo kjer so bile razstavljene slike. Med njimi sva videla tudi eno od Monet-a. Ojoj, kakor komu ampak nama - kr neki. Če samo opišem to sliko, ki zgleda nekako tako: velika enih 5x3, v sliki pa ni nič narisanega, temveč so izrezani pravokotniki, ki so jih barvali in rezali njegovi pomočniki, on pa jih je kar polepil kakor se mu je pač zdelo. V glavnem, razlagajte si po svoje kakšna je to umetnost. Je pa bilo zelo dobro to, da so imeli na hodnikih zeelooo udobne usnjene stole in si lahko tam kar zaspal. Nikome ništa.Prehodila sva ogromno, ker tukaj nič ni blizu. Oglasila se je lakota in iskala sva KFC, ki ga kot zanalašč nisva našla. Sva pa po poti videla kraljevo sodišče, ki je res nekaj neverjetnega. Zanimivi so tudi lokali, nekateri od zunaj izgledajo kot da se tukaj nič ni spremenilo. Na stenah zelene ali črne table z zlatimi črkami, nad njimi pa velike ure, ki kar kličejo po preteklosti. V bistvu bi to kje drugje izgledalo kičasto, vendar ne v Londonu. Neverjetno prepletanje starih zgradb z novimi je prav neverjetno. Tam stara cerkev, zraven najnovejša stavba, pa spet kak grad ali hiša stara 200 ali več let in spet moderna stavba... Vedno pa nekje vmes kak park, kjer ljudje uživajo vsak prosti čas, ki ga imajo. Njihov čas za koslilo izgleda nekako tako: večina jih kupi nekaj za pojest, ponavadi je to "Take away", pride v park, se vsede na klopce, ali pa kar na tla in jedo. Nekateri se celo vležejo in zaspijo. Veliko jih bere knjigo ali časopis.
Moški po večini nosijo obleko in kravato in se kar počijo na travo. Ko pogledaš od blizu kakšne so te obleke ojoj... Parki po mestu so res zelo lepo urejeni, vsak po svoje, Užitek je posedati v njih. Če hočeš lahko ure in ure opazujes ljudi, saj take koncentracije različnih ljudi ( ras, barv, ver... ) ne srečaš povsod. Zadnjič smo prišli v en park, kjer je igrala "pleh banda" in zabavala ljudi med kosilom. To počnejo vsak dan, različni izvajalci, brezplačno. Postavijo polno stolov oziroma ležalnikov in ... uživaj.
Vmes sva se videla celo ulico tako v krogu in polno kitar velikih kot človek in večje, vsaka je bila drugače pobarvana. Za turiste znajo zelo dobro poskrbet. Da se znebiš denarja tudi. £1 je vreden 1,5€, pivo npr. je pa zelo poceni, če ga najdeš za 2£. V večini lokalov je skoraj 3£. Po vsem tem sva se odpravila nazaj domov v Kilburn, kjer naju je čakala večerja. Res imava srečo, saj Ervin zivi z Ryan-om, ki zelo odbro kuha in nas razvaja. Je iz karibskih otokov, natancneje iz St. Lucia. Rodil se je tukaj, družina pa se je preselila nazaj.
Še to naj povem, da smo šli zadnjič ven pit in kot morda veste, so v Angliji prepovedali kajenje v lokalih. No, sedaj pa se dogaja to, da vsi kadijo zunaj in svinjajo še bolj kot prej. Tudi podnevi je tako, ker ne smejo več kadit noter jih je polno zunaj in vlečejo. No, verjetno bo pri nas podobno.