Olinda

Letalo iz Salvadorja proti Recife je imelo en postanek v Maceio, kar seveda nismo vedeli, zato smo izstopili kar tam. Ko smo ze cakali na naso prtljago, je prisel en do nas in nas vprasal, ce gremo v Recife in nam povedal da to ni Recife ter nas odpeljal nazaj do letala. Nam je bilo tako nerodno, da bi se najrajsi skrili. Ampak se nihce ni razburjal. Je izgledalo kot, da je to nekaj vsakdanjega.
Spet smo imeli vec srece kot pameti. :)
Iz Recifeja smo si privoscili taksi do Olinde, kjer se je ze na veliko pustovalo oz. karnevalsko rajalo. Ko se nam je uspelo z nahrbtniki prebiti do hise, kjer bi naj ostali cez karneval, smo doziveli prvo razocaranje. Hisa je bila umazana, v nasi sobi je smrdelo (ocitno jo je nekdo zamenjal za WC)... Nam je v trenutku padla morala. Pa se utrujeni in neprespani smo bili od prejsnjega dneva. Ampak vseeno smo sli malo naokoli, prave feste pa ta dan ni bilo. Ker pa po dezju zmeraj posije sonce, je tudi nam drugi dan uspelo najti vredu prenocisce za ugodno ceno. Pa naj se kdo rece, da moras za karneval rezervirati vec mesecev vnaprej. Res, da je cena se zmeraj okoli 50% visja kot v nekarnevalskem casu, ampak drugje je po 500% visja.
Dobre volje smo odsli rajat po mestu. Celo maske smo si nabavli - smo bili kure.

Salvador

Po 30 urah (in ne 25ih kot smo pricakovali) smo prispeli v Salvador. Prtljago smo pustili pri enih slovencih. Tam smo se lahko tudi stusirali. Hvala jim. :)
Najprej smo se okrepili z jedaco in pijaco, potem pa na karneval. Ze na poti so nam svetovali kje je najboljse izstopit, da ne pademo v najhujso guzvo. Tam smo pa srecali dva domacina, ki sta nas nekaj casa vodila po dogajanju. Ona je bila spredaj in iskala najboljsa mesta, on pa zadaj kot telesni strazar. Karneval v Salvadorju izgleda podobno kot je love parade v Berlinu. Mislim, da je bilo ta dan okoli 50 ogromnih tovornjakov (trio eletricos), ki vozijo kakih 100m (plus/minus) en za drugim. Na njih pa igrajo muzikanti. Zato je vsakih nekaj metrov drugacna muzika. Mi smo seveda ostali tako dolgo, da se je se zadnji tovornjak ustavil na koncu. Bilo je res dobro.
Po karnevalu pa malo spanja na lezalnikih na plazi in zabusavanje v senci. Popoldan pa naprej proti Olindi. Nasli smo ugodno letalsko karto za manj kot 130 realov, avtobus pa pride okoli 100 in vozi 14 ur.

En teden v Riu

Prevozili predvsem pa prehodili smo Rio po dolgem in pocez. Kot sem ze napisal, smo navduseni nad mestom in domacini. Tu se nonstop nekaj dogaja. Poznamo ze nekaj domacinov. Tako, da nas vcasih hodi kar cela gruca po mestu.
Jutri zjutraj gremo z avtobusom v Salavador. Na zalost bom spet postavljal nov rekord v voznji z avtobusom (25 ur). V Salvadorju bomo eno noc na karnevalu. 25. pa letimo proti Recifu in od tam v Olindo, kjer bomo za karneval.

Nogometna tekma na Marakani

Sli smo pogledat nogometno tekmo med Botafogo in Nova Iguazu na stadion Maracana. Koga zanima nogomet ze ve kaj to pomeni. :) Stadion sicer ni bil poln - mogoce kaksna polovica. Tekma je bila bolj tako tako, koncala se je z dokaj pravicnih 1:1. Je bilo pa vzdusje enkratno. Muzika kot bi bili na karnevalu.

Marakana

Rolling Stones na Copacabani v Riu

Danes gremo na koncert Rolingov, ki bo na plazi na Copacabani. Pricakujejo okoli 2 miljona ljudi.
Ce sem prav razumel portugalske casopise je bilo vec kot miljon ljudi. Mi nismo imeli srece z nasim prihodom. Prisli smo ravno, ko so zaceli. Naenkrat smo padli v noro guzvo. Rabili smo kar nekaj casa, da smo se prebili toliko nazaj, da se je dalo normalno stat. Tako nismo imeli nic od prvega dela koncerta, ker smo morali samo razmisljat kako naj pridemo skupaj ven iz tega. V tej guzvi bi se lahko mimogrede izgubili. Tu smo prvic doziveli kako te hoce nekdo okrast. Roke so bile vsepovsod. Je bilo treba parkrat mahnit po kom. Ceprav te je potem gledal kot tele v nova vrata. Ampak nam je le uspelo, da smo lahko uzivali v preostanku koncerta.
Vec o koncertu si lahko preberete tukaj in se verjetno marsikje.


Vec kot miljon ljudi na koncertu

Brazilija, Rio de Janeiro

Pa mi je le uspelo priti do 16. v Rio. Zdaj se moram samo najt ta Brazil hostel za katerega nihce ne ve kje je. So me pa mogoce za okradli oz. bolj verjetno, da sem izgubil belezko. Na avtobusni mi je kar naenkrat zmanjkala. Ne vem zakaj bi mi kdo ukradel belezko. Meni je sicer naredil kar nekaj problemov (ce je sploh imel kdo drugi prste vmes), njemu pa to nic ne koristi. En kup cack v slovenscini. Kaj bi kdo s tem????
Sem moral pa zato na internet, da najdem naslov hostla, ki sem si ga zapisal v belezko.

Hostel je bilo malo tezje najti ampak je uspelo. Srecali smo se s Petro in Matjazem. Tako je konec mojega solo potovanja.

Sošolca in Selaron na njegovih znanih stopnicah (Escadaria Selaron), ki vodijo do našega hostla.

Prvi vtisu o Riu so enkratni. Domacini so zelo prijazni in sploh se pocutimo zelo varno. Problem je samo v tem, ker prakticno nihce ne govori anglesko mi pa ne portugalsko. Ampak kar gre. Malo z rokami malo s spanscino in je.
Je pa Brazilija kar precej drazja od Argentine. Na primer internet je ponekod tudi 10x drazji.

Dont cry for me Argentina

Vceraj sem si koncno ogledal te slapove. Sem imel cisto premocen fotoaparat, ko sem se trudil, da bi posnel kako sliko za vas. Ker ste vi tako zeleli. Zdaj se samo moram prit do kakega racunalnika, ki ima usb in spodobno hitrost do interneta.
Podal sem se na 23 urno voznjo z avtobusom do Ria.

Slapovi Iguazu

Namesto, da bi uzival ob naj in oh in sploh slapovih, se matram z iskanjem prevoza do Ria. Zankrat sem zvedel, da so od tu do 18.2. vsi polni (jaz bi rad bil v Riu 16.), da je mozno, da je se kaksen iz brazilske strani, da je letalo dosti drazje in vprasanje, ce je sploh se prostor. Tako se bom zdaj verjetno predcasno odpravil v Brazilijo po karto.
Sem pa v enem dobrem in ogromnem hostlu, ki ima bazen, biljard, pink-ponk, rocni fuzbal... in seveda brezplacen internet, tudi WiFi imajo in seveda je brezplacen.

20 urna voznja

Postavil sem svoj novi rekord voznje z avtobusom. Prejsnih 17 ur iz Nepala za nekaj cez 300 km je zamenjalo 20 ur iz Barilocheja do Buenos Airesa (vec kot 1600 km). S tem da je bila ta voznja pravi luksuz v primerjavi s prejsnjo. Udoben avtobus z ogromno prostora med sedezi, s sendvicem (kosilo?) , z vecerjo in zajtrkom. Spal sem sicer bolj malo, sem pa poslusal muziko na mp3 playerju in mi je minilo zelo hitro.
Zdaj pa moram najti prevoz do slapov Iguazu. Najrajsi bi sel z letalom, ker imam za nekaj casa dosti avtobusov. Bom videl kaj se da narediti, ker je danes nedelja.
Danes sem se se malo sprehodil po Buenos Airesu. Sel sem v Recoleto, kjer je slavno pokopalisce oz. pokopalisce slavnih. Tam so menda vsi (?) predsedniki, generali in drugi pomembnezi. Tudi Evita Peron je tam pokopana. Za druge pa se nisem slisal. To v bistvu sploh ni pokopalisce kot ga mi poznamo, ampak pravo malo mesto. Navadnih grobov sploh ni, so samo grobnice, ki so velike kot hise.

Evitina grobnica


pokopalisce

Brezplacno prenocisce

Spet se je pokazalo kako dobra stvar je internet. Preko njega lahko prides celo do brezplacnega prenocisca (in piva :) ). Tako sem dva dni zastonj prespal v enem hostlu. Bariloche je podoben Bledu ampak veliko vecji. Ogromno jezero z vec otocki in zasnezenimi hribi v ozadju. Sem se celo toliko potrudil, da sem se povzpel na najblizji hrib (nekaj cez 1400 m n.v.), ki je priblizno 700m visji od Barilocheje. Pot je bila kar strma. Gor sem prisel v eni uri. Se je splacalo, ker se je zgoraj odprl cudovit pogled na Bariloche z okolico.

Pogled z vrha, ki je bil dosti lepsi kot na sliki.

Bariloche

Pa to ni res! Spet sem na internetu. Ampak imam dober razlog. :) Dobil sem napotke kako do enega couch surferja, kjer bi naj (zastonj) prenocil. Bomo videli kako bo.
Voznja do sem je minila presenetljivo hitro - sem celo zaspal nekajkrat vmes.

Puerto Madryn

Ocitno bodo to bolj telegrafski zapisi, ker je skoda prevec casa tratit na internetu. Trenutno cakam na avtobus za Bariloche. Od tu je avtobus v Bariloche skoraj prazen - vsaj vceraj je bil, ko sem rezerviral.
V Puerto Madryn-u sem se malo oddahnil od naporne voznje. Srecal sem nekaj ljudi z zelo zanimivimi potovalnimi zgodbami. Na primer en poljak je hotel z ladjo iz Ushuaie (najbolj juzno lezece naselje) do Ria. Vse je ze imel dogovorjeno. Na ladji pa si je kapitan premislil in hotel za pot dodatnih 1000 EUR. Poljak jih seveda ni hotel placat, zato ga je kapitan napadel, vrgel iz ladje in se prijavil policiji. Sicer mu policija ni najbolj verjela, da bi ga napadel, ker je bilo kapitana vsaj dvakrat vec skupaj kot poljaka pa se ta je imel modrice in ne kapitan.
Danes sem sel na polotok Valdes, ki je najbolj znan po tem, da se tja hodijo parit kiti iz Antarktike. Ampak to je v casu od oktobra do decembra, zato jih zdaj ni tam. Je pa en kup drugih zanimivih zivali.

Pingvin.

Perito Moreno

Iz B.A. sem priletel v El Calafate, turisticno mesto ob Lago Argentina. Tu sem srecal (oz. on mene) Joergena iz Nemcije s katerim sva skupaj vzela dvoposteljno sobo v hostlu. Naslednji dan sem se odpravil pogledat ledenik Perito Moreno. VAU! Ogromna ledena gmota, ki se premika do 2 metra na dan. Led kar naprej poka. Vsake toliko casa se odlomi kaksen vecji kos in zgrmi v jezero.
Tu sem koncno (po vec potovanjih,ko sem ga samo nosil v nahrbtniku) oblekel Andrejev anorak, ki mi je prisel zelo prav, ker je kar naprej pihalo.
Evo dokaz:

Andrejev anorak.

Kaj vec pa drugic, ker se mi mudi na avtobus za Puerto Madryn. Sem mislil najprej v Bariloche pa je vse polno za danes. Grem pac na morje namesto v hribe. :)


Joergen prodaja svoj sotor oz. ga blagovno menja

Argentina

31.1.2006 sem iz Ljubljane preko Frankfurta in Sao Paola priletel v Buenos Aires. Vau! Kaj pa zdaj. Do prvega bankomata dvignit denar in potem z avtobusom v center. Ko me na koncni postaji vrzejo iz avtobusa mi ni bilo nic jasno kje sem. Sofer (ali je bil sprevodnik?) mi je lepo razlozil kje sem, ampak mi ni dosti pomagalo, ker ga nisem prakticno nic razumel. Glavno da sem vedel za smer, se bom ze znasel. In sem se. :) Namestil sem se v V&S hostlu v sobi za 6. Sel sem malo naokoli in kupil letalsko karto za El Calafate v Patagoniji. To je edino mesto v Patagoniji, kjer se je se dalo dobiti karto v ekonomskem razredu. Samo ura se mi ne dopade prevec - letim 3.2. ob 5:40 zjutraj.
Zvecer sem se dobil z eno domacinko, ki sem jo preko interneta spraseval za informacije. Sla sva na vecerjo. Tu hodijo zelo pozno jest. Midva sva sla okoli desetih, kar je zgleda normalna ura za njih. Tam sva srecala dve americanki iz nase sobe. Victoria (argentinka) je bila utrujena in je sla spat, mi pa v life. Sem se odlocil, da se ne splaca spat za par ur. Sli smo v Irish pub, (trenutno so zelo popularni v Argentini), kjer smo srecali enega Irca, ki je tudi iz nase sobe. Tako smo imeli room meeting oz. party. Kar naenkrat je bila toliko ura, da je bilo treba nazaj v hostel. In direkt na letalo za El Calafate.

V&S hostel Buenos Aires.