Playa Blanca oz. Raymonda imajo vsi radi

Vceraj sva se premaknila iz vroce Cartagene na Playo Blanco, do koder je priblizno 45 minut voznje s colnom. Pristanisce v Cartageni je ena sama velika svinjarija. Tam sva calakala na colnu vec kot eno uro preden smo odpluli. Ko je bil coln ze povsem poln (vsaj tako je izgledalo), so pripeljali se za en cel coln robe iz trgovine. In to je slo vse na coln in se nekaj potnikov zraven. Ko smo koncno le odrinili, je bilo treba se na bencinsko. In spet cakat. Samo tokrat je slo malo hitreje. Po precej adrenalinski voznji le prispemo na Playo Blanco. To bi naj bila najlepsa plaza dalec naokoli. Toda na prvi pogled je precejsnje razocaranje. Plaza sama bi bila lepa, ampak je gor polno neke navlake, skupaj zbitih koc, sotorov in ostalih skorpucal. Pa se guzva je bila. Vsaj tako se mi je zdelo. Toda cez kaki dve uri sem videl, da to se ni nic in da se lahko plaza se veliko bolj napolni. Ampak na sreco se tudi po cetrti uri skoraj povsem sprazni in potem je malo bolj vredna svoje slave. Se nama je zdelo na zacetku, da sva naredila napako, da sva prisla sem. Naenkrat je na naju navalilo krdelo takih in drugacnih prodajalcev. Prenocisce sva nasla pri konkretno utrganem nemcu Raymondu (ali Raymundu). Ze 12 let zivi po raznih drzavah latinske amerike, zadnjih pet let pa v Kolumbiji. Nonstop je zadet. Tako, da cez cas postane kar tezek. Kljub temu je bila dogodivscina zelo zanimiva. Ampak ena noc je povsem zadosti, zato sva se danes popoldan vrnila v Cartageno.
Zdaj pa imava problem kam naprej. Razmisljala sva o jadranju proti Panami pa zaenkrat slabo kaza oz. je prvi odhod sele 8.1. Bova se malo povprasala, drugace bo pa treba naredit plan b.



Raymondmondova lokacija

Raymond

Turisti pridejo. Spet bo treba delt.

Cartagena

Danes sva se z Matjazem naredila premik v Cartageno. Tu bova poskusila dobiti cim vec informacij kam vse se splaca in tudi da okoli novega leta in malo po njem. Mogoce bova sla po novem letu na jadranje in potem do Paname. Za samo novo leto pa verjetno kje pod kaksno palmo.
Do sedaj sva naredila en krajsi obhod po starem delu Catagene in se nama kar dopade. Tu sem prvic na tem potovanju videl kose za smeti. Sicer so bolj zaradi lepsega, ker je okoli vec smeti kot v njih.

Santa Marta

Bozic bom prezivel v Santa Marti. En od kolegov, s katerima sem se dobil tu, je ze kot domorodec in pozna vse in vsi njega. Tako, da se pocutim kot bi bil tu ze kar nekaj casa. Trenutni plan je da ostanem tu do 26.12. potem pa se premakneva v Cartageno.

Zajtrk - ajmer soka (v lokalu "Brata sok")

Vidim, da vas kar nekaj bere ta blog. A nimate kaj pametnejsega za delat? Nekateri mi celo kaj napisete. Lepo, ampak ne pricakujte prevec. Sicer se bom trudil po najboljsih moceh, mogoce bom celo kaj slikal. Do zdaj se nimam nite ene slike iz Kolumbije, iz Venezuele pa tudi bore malo.
Lepo praznujte.

Kolumbija

Po 20 urah sem prispel iz Barquisimeta v Santa Marto v Kolumbiji. Zdaj ni ravno pravi cas za potovanje. Vsi se nekam odpravljajo in so direktni avtobusi za nekaj dni naprej zasedeni. Za direktni bus bi moral cakat do 30.12. Tako sem sel najprej do Maracaibo. Avtobus bi naj sel ob polnoci, sli smo pa ob 3h zjutraj. Baje je imel avtobus zamudo, ker je dezevalo. Zato sem zamudil direktni avtobus iz Maracaiba do Santa Marte, ki gre samo enkrat na dan ob 5h zjutraj. Tako sem cakal od 7h do pol devetih, da sem se odpeljal z "lokalcem" cez mejo do Maicao. Voznja bi naj trajal kake 3 ure. Ampak se je vse skupaj zavleklo do treh popoldan. Bilo je vsaj 5 policijskih kontrol na Venezuelski strani. In pri vsaki so komplicirali. So jih morali ljudje kar naprej podkupovat. Potem je bilo treba placat neko izhodno takso iz Venezuele (33.600 bolivarjev) za kar je bilo potrebno cakat in cakat v vrsti. Potem dolge vrste na obeh straneh meje. In pa na zadnji kontroli pred mejo so hoteli se od mene nekaj zasluzit. Ko je prisel policaj na avtobus kontrolirat pasose, se je odlocil, da sem jaz primeren kandidat za donacijo. Zmislil si je, da ce priletis v Venezuelo z letalom, lahko iz Venezuele samo odletis, ne mores pa po kopnem cez mejo. In sem moral z njim iz avtobusa, da se kao drugi to preverijo. V bistvu pa samo za to, da so me spravili na samo. In tam mi dajo potem vedet, da ne morem cez mejo. Ko se jaz delam norega in kao ne skapiram, da hocejo denar in jih sprasujem kako naj pridem nazaj, mi dajo jasno vedet gringotu butastemu, da naj nekaj placam pa bo ok. Aja. Koliko pa? Enih 100 dolarjev bi slo. Jao, nimam. Mam samo se nekaj drobiza v bolivarjih. Na tu mate vse samo spustite me por favor. Kaksen pogled sem dobil. Z tem drobizem bi se rad izmazal? Sigurno mas dolarje pa evre. Nimam, nimam, samo bancno kartico. Lahko placam s kartico? Ne? Nimate smisla za humor? Kaj pa zdaj? Pokazi nahrbtnik pa da vidimo. Izgleda kot, da mi ne verjamejo. In mi pregledajo nahrbtnik. Se sreca, da sem malo prej prestavil ves denar iz nahrbtnika v zep. Sem slisal, da se rado zgodi, da ti na meji prebrskajo prtljago. Na vseh prejsnjih kontrolah sem ga se imel v nahrbtniku. Se mi je zdelo, da mi bodo vsak trenutek obrnili se zepe. Jaz pa sem imel v sprednjem zepu konkreten kupcek denarja - dolarjev, evrov, bolivarjev. Bo treba hitro ukrepat, ker drugace, ce mi najdejo denar, me bo verjetno stalo se vec kot 100$. Ja dragi policaji, sem se zdajle spomnil, da pa imam se nakaj denarja v dregem nahrbtniku na avtobusu. Kaj pa pol cakas? Pojdi po njega. Z veseljem. Hm, kaj pa zdaj? Kam ga naj skrijem? Kako naj iz tega kupa potegnem samo kak dolar? Ko sem prisel na avtobus, so me ostali potniki vprasali kaj se dogaja. In ko so slisali kaj hocejo od mene, so "popizdli". Skoda, da nisem tega posnel. Cel avtobus se je drl na policaje, kaj se grejo. Med drugim tudi to, da kako lahko zahtevajo dolarje svinje imperialisticne. Mene pa niso spustili iz avtobusa. Cez nekaj casa so policaji ugotovili, da iz te moke ne bo kruha, in mi vrnili pasos. Evo pa mam eno zgodbico, da ne bom samo pisal kako je tu fajn toplo, poceni in kak uzivam. Ker to vas tako ne zanima.

Barquisimeto

Iz Caracasa sem se premaknil v Barquisimeto (5 ur voznje z avtobusom). Spet sem pri domacinih. Bom kasneje se kaj dopisal.

Prispel v Venezuelo

Ljubljana - Benetke -Madrid - Caracas v manj kot 24 urah. :)

Venezuela, Kolumbija

Po daljšem času grem spet na pot. Tokrat je v planu Venezuela in predvsem Kolumbija. Odhod bo čez približno en teden iz Benetk. Ko bom tam pa še kaj več. :)

Prvomajski dopust

Spet malo naokoli. Pot je bila naslednja: s kombijem iz Ljubljane do Trevisa, z letalom do Girone, s kombijem (Vito) do hiše malo pred Malago, kjer smo imeli bazo. Vmes je bil še kratek postanek v Barceloni za ogled Sagrade Familije in McDonalda. Čez nekaj dni do Gibraltarja, z ladjo do Maroka (Tanger) in potem z Lanosom za dva dni po Maroku.
Bilo je lepo in vroče, čeprav prekratko (od 25.4. do 3.5.) in mogoče malo preveč vožnje.

Vitoria

V Bahia-i pravijo, da v (drzavi) Espirito Santo ni nic pametnega in da je samo zato tu, da imajo oni dalj do Ria. Me je ze izucilo, da vsem ne mores verjeti na besedo, zato sem se vseeno ustavil v glavnem mestu Vitoriji. Se bolj mocan razlog je bil pa to, da sem dobil prijazno povabilo za prenocitev in ogled mesta. To se pa res ne spodobi zavrnit.

In izkazalo se je, da bil to eden od vrhuncev mojega potovanja. Sicer na povsem drugačen način. Preživel sem prekrasne 3 dni pri zdravnici v Vila Velha blizu Vitorie. Spoznal en kup čudovitih ljudi in se končno celo pogovarjal v portugalščini.

Porto Seguro

Iz Arraiala sem se premaknil v Porto Seguro. Tu sem pri Hilariu in njegovi zeni Karli. Imam svoje malo (neopremljeno) stanovanje. Spim kar na tleh (na jogiju seveda) ampak je kar fajn. On dela kot ucitelj v vecerni soli. Uci anglescino, portugalscino in zgodovino. Mi je vceraj razlagal, da je porabil kar precej casa, da je pri zgodovini razlozil, da je 1200 pred kristusom prej kot 800 po njem. Je moral uciti se matematiko - da je -20 manj kot -10. Dela pa se marsikaj drugega. Uci tenis, je novinar pri lokalnem casopisu (danes sva bila tam), dela susi, tiska na majce, med karnevalom oddaja hiso... Zena pa rise na majce in verjetno se kaj drugega, kar se ne vem. Zdaj ima pa dopust.
Porto Seguro je bil pred casom strasno drag, ker je bilo veliko povprasevanje ni pa bilo dosti turisticne ponudbe. Zdaj pa je ravno obratno, sploh po karnevalu. Ponudbe je vec kot prevec in zato so cene zelo ugodne. Baje, da se da spat ze za 5 realov. Drugje po Braziliji je bilo tezko dobiti prenocisce za manj kot 20. Verjetno je zdaj po karnevalu tudi drugje ceneje.
Jutri se bom verjetno premaknil spet bolj na jug (kakih 600 km) - v Vitorio. Imam se 5 dni casa in se kaksnih 1500 km do Sao Paola. Bom probal narediti nekaj ¨krajsih¨ (do 10 ur) vozenj, ker se mi ne da bit vec cel dan na avtobusu, ugodnega leta pa ni od tu.

Arraial d'Ajuda

Ker bi Petra in Matjaz rada cimprej iz Brazilije, smo se locili. Ona dva letita jutri v Rio in potem gresta naprej proti Argentini, jaz pa sem sel z nocnim avtobusom v Porto Seguro in potem naprej v Arraial d'Ajuda.
Dobil sem sobo za tri osebe s svojo kopalnico za 10 realov (manj kot 1000 SIT), brez, da bi se sploh pogajal za ceno. Kr fajn. Malo pase bit sam, predolgo pa ne bi rad bil.
Arraial d'Ajuda je lusno poslihtan. Vsaj turisticni del, v samem mestu nisem bil. Med sezono je verjetno kar drago glede na to kaksne cene imajo v restavracijah. Zdaj jih je pa zalostno gledat kako so lepo porihtane ampak prazne.
Sele drugic v celem potovanju je dezevalo. Pa se to le za kaki dve uri. Se pa zacenja dezevna doba. Letos je bilo baje zelo vroce in suho poletje. Bolj kot ponavadi. Upam, da bo zdrzalo se en teden.

Pokarnevalski Salvador

Vrnili smo se v Salvador.

Stirje dnevi pocitka

Po neprestanih festah in guzvi, smo si zazeleli malo miru. Zato smo se zadnji dan karnevala skupaj s kanadcanko Rachel, ki smo jo spoznali v Olindi, odpravili kaksinih 100 km severno od Olinde proti Jacumi. To je ena mala vasica z nekaj tisoc ljudmi, ki nima ne poste, ne banke, kaj sele internet. Pa se tu je bilo prevec guzvasticno in smo sli se dva kilometra stran v Pousado des flores v male bungalovcke sredi roz. Privoscili smo si kar vsak svojo koco. Tocno to smo rabili. Pocitek sredi zelenja in rajskih plaz. Po stirih dneh imamo dosti pocitka in se danes odpravljamo iz Joao Pessoa nazaj v Salvador. Joao Pessoa je tudi nasa najbolj severna in vzhodna tocka v Braziliji. Zdaj pa nazaj proti jugu.

Olinda

Letalo iz Salvadorja proti Recife je imelo en postanek v Maceio, kar seveda nismo vedeli, zato smo izstopili kar tam. Ko smo ze cakali na naso prtljago, je prisel en do nas in nas vprasal, ce gremo v Recife in nam povedal da to ni Recife ter nas odpeljal nazaj do letala. Nam je bilo tako nerodno, da bi se najrajsi skrili. Ampak se nihce ni razburjal. Je izgledalo kot, da je to nekaj vsakdanjega.
Spet smo imeli vec srece kot pameti. :)
Iz Recifeja smo si privoscili taksi do Olinde, kjer se je ze na veliko pustovalo oz. karnevalsko rajalo. Ko se nam je uspelo z nahrbtniki prebiti do hise, kjer bi naj ostali cez karneval, smo doziveli prvo razocaranje. Hisa je bila umazana, v nasi sobi je smrdelo (ocitno jo je nekdo zamenjal za WC)... Nam je v trenutku padla morala. Pa se utrujeni in neprespani smo bili od prejsnjega dneva. Ampak vseeno smo sli malo naokoli, prave feste pa ta dan ni bilo. Ker pa po dezju zmeraj posije sonce, je tudi nam drugi dan uspelo najti vredu prenocisce za ugodno ceno. Pa naj se kdo rece, da moras za karneval rezervirati vec mesecev vnaprej. Res, da je cena se zmeraj okoli 50% visja kot v nekarnevalskem casu, ampak drugje je po 500% visja.
Dobre volje smo odsli rajat po mestu. Celo maske smo si nabavli - smo bili kure.

Salvador

Po 30 urah (in ne 25ih kot smo pricakovali) smo prispeli v Salvador. Prtljago smo pustili pri enih slovencih. Tam smo se lahko tudi stusirali. Hvala jim. :)
Najprej smo se okrepili z jedaco in pijaco, potem pa na karneval. Ze na poti so nam svetovali kje je najboljse izstopit, da ne pademo v najhujso guzvo. Tam smo pa srecali dva domacina, ki sta nas nekaj casa vodila po dogajanju. Ona je bila spredaj in iskala najboljsa mesta, on pa zadaj kot telesni strazar. Karneval v Salvadorju izgleda podobno kot je love parade v Berlinu. Mislim, da je bilo ta dan okoli 50 ogromnih tovornjakov (trio eletricos), ki vozijo kakih 100m (plus/minus) en za drugim. Na njih pa igrajo muzikanti. Zato je vsakih nekaj metrov drugacna muzika. Mi smo seveda ostali tako dolgo, da se je se zadnji tovornjak ustavil na koncu. Bilo je res dobro.
Po karnevalu pa malo spanja na lezalnikih na plazi in zabusavanje v senci. Popoldan pa naprej proti Olindi. Nasli smo ugodno letalsko karto za manj kot 130 realov, avtobus pa pride okoli 100 in vozi 14 ur.

En teden v Riu

Prevozili predvsem pa prehodili smo Rio po dolgem in pocez. Kot sem ze napisal, smo navduseni nad mestom in domacini. Tu se nonstop nekaj dogaja. Poznamo ze nekaj domacinov. Tako, da nas vcasih hodi kar cela gruca po mestu.
Jutri zjutraj gremo z avtobusom v Salavador. Na zalost bom spet postavljal nov rekord v voznji z avtobusom (25 ur). V Salvadorju bomo eno noc na karnevalu. 25. pa letimo proti Recifu in od tam v Olindo, kjer bomo za karneval.

Nogometna tekma na Marakani

Sli smo pogledat nogometno tekmo med Botafogo in Nova Iguazu na stadion Maracana. Koga zanima nogomet ze ve kaj to pomeni. :) Stadion sicer ni bil poln - mogoce kaksna polovica. Tekma je bila bolj tako tako, koncala se je z dokaj pravicnih 1:1. Je bilo pa vzdusje enkratno. Muzika kot bi bili na karnevalu.

Marakana

Rolling Stones na Copacabani v Riu

Danes gremo na koncert Rolingov, ki bo na plazi na Copacabani. Pricakujejo okoli 2 miljona ljudi.
Ce sem prav razumel portugalske casopise je bilo vec kot miljon ljudi. Mi nismo imeli srece z nasim prihodom. Prisli smo ravno, ko so zaceli. Naenkrat smo padli v noro guzvo. Rabili smo kar nekaj casa, da smo se prebili toliko nazaj, da se je dalo normalno stat. Tako nismo imeli nic od prvega dela koncerta, ker smo morali samo razmisljat kako naj pridemo skupaj ven iz tega. V tej guzvi bi se lahko mimogrede izgubili. Tu smo prvic doziveli kako te hoce nekdo okrast. Roke so bile vsepovsod. Je bilo treba parkrat mahnit po kom. Ceprav te je potem gledal kot tele v nova vrata. Ampak nam je le uspelo, da smo lahko uzivali v preostanku koncerta.
Vec o koncertu si lahko preberete tukaj in se verjetno marsikje.


Vec kot miljon ljudi na koncertu

Brazilija, Rio de Janeiro

Pa mi je le uspelo priti do 16. v Rio. Zdaj se moram samo najt ta Brazil hostel za katerega nihce ne ve kje je. So me pa mogoce za okradli oz. bolj verjetno, da sem izgubil belezko. Na avtobusni mi je kar naenkrat zmanjkala. Ne vem zakaj bi mi kdo ukradel belezko. Meni je sicer naredil kar nekaj problemov (ce je sploh imel kdo drugi prste vmes), njemu pa to nic ne koristi. En kup cack v slovenscini. Kaj bi kdo s tem????
Sem moral pa zato na internet, da najdem naslov hostla, ki sem si ga zapisal v belezko.

Hostel je bilo malo tezje najti ampak je uspelo. Srecali smo se s Petro in Matjazem. Tako je konec mojega solo potovanja.

Sošolca in Selaron na njegovih znanih stopnicah (Escadaria Selaron), ki vodijo do našega hostla.

Prvi vtisu o Riu so enkratni. Domacini so zelo prijazni in sploh se pocutimo zelo varno. Problem je samo v tem, ker prakticno nihce ne govori anglesko mi pa ne portugalsko. Ampak kar gre. Malo z rokami malo s spanscino in je.
Je pa Brazilija kar precej drazja od Argentine. Na primer internet je ponekod tudi 10x drazji.

Dont cry for me Argentina

Vceraj sem si koncno ogledal te slapove. Sem imel cisto premocen fotoaparat, ko sem se trudil, da bi posnel kako sliko za vas. Ker ste vi tako zeleli. Zdaj se samo moram prit do kakega racunalnika, ki ima usb in spodobno hitrost do interneta.
Podal sem se na 23 urno voznjo z avtobusom do Ria.

Slapovi Iguazu

Namesto, da bi uzival ob naj in oh in sploh slapovih, se matram z iskanjem prevoza do Ria. Zankrat sem zvedel, da so od tu do 18.2. vsi polni (jaz bi rad bil v Riu 16.), da je mozno, da je se kaksen iz brazilske strani, da je letalo dosti drazje in vprasanje, ce je sploh se prostor. Tako se bom zdaj verjetno predcasno odpravil v Brazilijo po karto.
Sem pa v enem dobrem in ogromnem hostlu, ki ima bazen, biljard, pink-ponk, rocni fuzbal... in seveda brezplacen internet, tudi WiFi imajo in seveda je brezplacen.

20 urna voznja

Postavil sem svoj novi rekord voznje z avtobusom. Prejsnih 17 ur iz Nepala za nekaj cez 300 km je zamenjalo 20 ur iz Barilocheja do Buenos Airesa (vec kot 1600 km). S tem da je bila ta voznja pravi luksuz v primerjavi s prejsnjo. Udoben avtobus z ogromno prostora med sedezi, s sendvicem (kosilo?) , z vecerjo in zajtrkom. Spal sem sicer bolj malo, sem pa poslusal muziko na mp3 playerju in mi je minilo zelo hitro.
Zdaj pa moram najti prevoz do slapov Iguazu. Najrajsi bi sel z letalom, ker imam za nekaj casa dosti avtobusov. Bom videl kaj se da narediti, ker je danes nedelja.
Danes sem se se malo sprehodil po Buenos Airesu. Sel sem v Recoleto, kjer je slavno pokopalisce oz. pokopalisce slavnih. Tam so menda vsi (?) predsedniki, generali in drugi pomembnezi. Tudi Evita Peron je tam pokopana. Za druge pa se nisem slisal. To v bistvu sploh ni pokopalisce kot ga mi poznamo, ampak pravo malo mesto. Navadnih grobov sploh ni, so samo grobnice, ki so velike kot hise.

Evitina grobnica


pokopalisce

Brezplacno prenocisce

Spet se je pokazalo kako dobra stvar je internet. Preko njega lahko prides celo do brezplacnega prenocisca (in piva :) ). Tako sem dva dni zastonj prespal v enem hostlu. Bariloche je podoben Bledu ampak veliko vecji. Ogromno jezero z vec otocki in zasnezenimi hribi v ozadju. Sem se celo toliko potrudil, da sem se povzpel na najblizji hrib (nekaj cez 1400 m n.v.), ki je priblizno 700m visji od Barilocheje. Pot je bila kar strma. Gor sem prisel v eni uri. Se je splacalo, ker se je zgoraj odprl cudovit pogled na Bariloche z okolico.

Pogled z vrha, ki je bil dosti lepsi kot na sliki.

Bariloche

Pa to ni res! Spet sem na internetu. Ampak imam dober razlog. :) Dobil sem napotke kako do enega couch surferja, kjer bi naj (zastonj) prenocil. Bomo videli kako bo.
Voznja do sem je minila presenetljivo hitro - sem celo zaspal nekajkrat vmes.

Puerto Madryn

Ocitno bodo to bolj telegrafski zapisi, ker je skoda prevec casa tratit na internetu. Trenutno cakam na avtobus za Bariloche. Od tu je avtobus v Bariloche skoraj prazen - vsaj vceraj je bil, ko sem rezerviral.
V Puerto Madryn-u sem se malo oddahnil od naporne voznje. Srecal sem nekaj ljudi z zelo zanimivimi potovalnimi zgodbami. Na primer en poljak je hotel z ladjo iz Ushuaie (najbolj juzno lezece naselje) do Ria. Vse je ze imel dogovorjeno. Na ladji pa si je kapitan premislil in hotel za pot dodatnih 1000 EUR. Poljak jih seveda ni hotel placat, zato ga je kapitan napadel, vrgel iz ladje in se prijavil policiji. Sicer mu policija ni najbolj verjela, da bi ga napadel, ker je bilo kapitana vsaj dvakrat vec skupaj kot poljaka pa se ta je imel modrice in ne kapitan.
Danes sem sel na polotok Valdes, ki je najbolj znan po tem, da se tja hodijo parit kiti iz Antarktike. Ampak to je v casu od oktobra do decembra, zato jih zdaj ni tam. Je pa en kup drugih zanimivih zivali.

Pingvin.

Perito Moreno

Iz B.A. sem priletel v El Calafate, turisticno mesto ob Lago Argentina. Tu sem srecal (oz. on mene) Joergena iz Nemcije s katerim sva skupaj vzela dvoposteljno sobo v hostlu. Naslednji dan sem se odpravil pogledat ledenik Perito Moreno. VAU! Ogromna ledena gmota, ki se premika do 2 metra na dan. Led kar naprej poka. Vsake toliko casa se odlomi kaksen vecji kos in zgrmi v jezero.
Tu sem koncno (po vec potovanjih,ko sem ga samo nosil v nahrbtniku) oblekel Andrejev anorak, ki mi je prisel zelo prav, ker je kar naprej pihalo.
Evo dokaz:

Andrejev anorak.

Kaj vec pa drugic, ker se mi mudi na avtobus za Puerto Madryn. Sem mislil najprej v Bariloche pa je vse polno za danes. Grem pac na morje namesto v hribe. :)


Joergen prodaja svoj sotor oz. ga blagovno menja

Argentina

31.1.2006 sem iz Ljubljane preko Frankfurta in Sao Paola priletel v Buenos Aires. Vau! Kaj pa zdaj. Do prvega bankomata dvignit denar in potem z avtobusom v center. Ko me na koncni postaji vrzejo iz avtobusa mi ni bilo nic jasno kje sem. Sofer (ali je bil sprevodnik?) mi je lepo razlozil kje sem, ampak mi ni dosti pomagalo, ker ga nisem prakticno nic razumel. Glavno da sem vedel za smer, se bom ze znasel. In sem se. :) Namestil sem se v V&S hostlu v sobi za 6. Sel sem malo naokoli in kupil letalsko karto za El Calafate v Patagoniji. To je edino mesto v Patagoniji, kjer se je se dalo dobiti karto v ekonomskem razredu. Samo ura se mi ne dopade prevec - letim 3.2. ob 5:40 zjutraj.
Zvecer sem se dobil z eno domacinko, ki sem jo preko interneta spraseval za informacije. Sla sva na vecerjo. Tu hodijo zelo pozno jest. Midva sva sla okoli desetih, kar je zgleda normalna ura za njih. Tam sva srecala dve americanki iz nase sobe. Victoria (argentinka) je bila utrujena in je sla spat, mi pa v life. Sem se odlocil, da se ne splaca spat za par ur. Sli smo v Irish pub, (trenutno so zelo popularni v Argentini), kjer smo srecali enega Irca, ki je tudi iz nase sobe. Tako smo imeli room meeting oz. party. Kar naenkrat je bila toliko ura, da je bilo treba nazaj v hostel. In direkt na letalo za El Calafate.

V&S hostel Buenos Aires.

Končno slike, Sinaj

Že dolgo obljubljam, da se bo dalo videti tudi slike s potovanj. Nekaj jih sicer že je pri prvih sporočilih iz Indije. Ostale bodo pa še sledile. Ja, saj vem, da sem to že obljubil. :) Ampak zdaj pa res.
Odločil sem se da začnem pri najbolj svežih. Najino zadnje potovanje oz. bolje rečeno letovanje je bil Sinajski polotok v Egiptu. Galerija slik je tu. Škoda, da nimam podvodnega fotoaparata, ker je morje oz. njegova vsebina ČUDOVITA.

In še ena slika za na blog.

Mala prodajalka iz Dahaba.