Barra de Santiago, El Tunco in La Libertad

Trenutno smo v La Libertad, ker ona dva internetna manijaka nista zdrzala brez interneta. Namrec v El Tunco, kjer smo nastanjeni, vceraj in danes ni delal internet. Zdaj pa moram zaradi njiju zmrzovat v klimatiziranem prostoru, namesto, da bi uzival zunaj na 34 stopinjah.
Sta se pa potrudila in opisala nase dogodivscine zadnjih nekaj dni, zato jaz tega ne bom ponavljal.
Bom dodal samo to, da se bo nasa skupna pot koncala nekje konec tedna v San Salvadorju. Matjaz gre nazaj proti Gvatemali, kjer se dobi s Tino, Uros ima namen iti v Honduras, jaz pa najverjetneje malo v Nikaragvo in potem nazaj v Honduras.

Los cobanos

Odlocili smo se, da gremo na plazo. Kam? Ni vazno, bomo ze kaj nasli. Mahnili smo jo do Sonsonate. Tam je bilo na avtobusni postaji na enem pultu eden zraven drugega 15 mikserjev, dva metra vstran pa se 10. Privoscili smo si 1 liter pomarancno korenckovega soka za 1 dolar.
Tam smo tudi pogledali na katero plazo bi sli. Edino za Los Cobanos smo zvedeli, da ima nastanitvene moznosti. Ko pa smo prisli tja, je zgledalo kot, da smo na koncu sveta. Avtobus se je ustavil na koncu blatne ceste, ker se naprej ni dalo. Pricakal nas je prasic, ki se je pasel ob cesti. Prve sobe, ki smo jih nasli so bile katastrofa. Ze vsaj 20-30 let jih nihce ni vzdrzeval. Po kar nekaj hoje in iskanja pa smo nasli super zadevo - http://www.loscobanos.com/. Na koncu smo se zmenili se za dobro ceno in zivljenje je takoj postalo lepse.
Danes se pa po dveh dnevih uzivanja na morju in ob morski hrani nameravo premaknit na drugo plazo, verjetno La Libertad. Od tam pa v glavno mesto San Salvador.
Je pa tu zelo vroce. Morje ima od 27-30 stopinj. Cez dan ni primerno za kaj drugega kot siesto. Na tem koncu kjer smo mi ni skoraj nobenih turistov, na drugi strani par 100 m stran pa je prvi all inclusive hotel v Salvadorju Decameron, ki je ogrooomen in tam je tudi ogromno americanov, v glavnem penzionistov.

Santa Ana, El Salvador

Vceraj smo zapustili Gvatemalo in se odpravili proti Salvadorju, tocneje v Sanata Ano. Tu je bilo prvic, da smo tocno vedeli kam hocemo, ker smo dobili informacijo od nekoga, ki je ze bil tam in smo tudi prebrali da je to eden izmed najboljsih hostlov (Casa Floraz) v Salvadorju - eden od treh ali stirih v drzavi. Ceprav smo imeli tocen naslov, se je taksist matral in matral, da smo koncno nasli hostel, ki pa ni vec odprt. Mi smo zvonili in zvonili, ampak brez uspeha. Zato smo si morali poiskati drugo prenocisce. Mesto Santa Ana je bilo vceraj dokaj prazno in nezanimivo. Najbolj so nam v oci padli znaki v gostilnah in drugje, da je prepovedano nosenje orozja v te prostore. Drugje pa ga ocitno lahko imas brez problema.
Zdaj se pa se odlocamo ali bi sli v San Salvador in potem na morje ali pa kar direkt na morje.

Guatemala City in slike

Zadnja dva dni uzivamo v ogromni hisi v Beverly Hills predelu Guatemala Citya. Preko couchsurfinga smo dobili povabilo od Claudije, da lahko ostanemo kaksen dan pri njej. Tega pac nismo mogli zavrnit. Predvcerajsnjim nas je peljala zvecer v Antiguo, vceraj pa smo imeli domac vecer. Bilo nas je 12 iz razlicnih drzav - Gvatemale, Argentine, Poljske, Belgije, Slovenije - v glavnem popotnikov, tako, da je beseda vecinoma tekla o potovanjih. Kako dolgocasno. :) Mi smo skuhali tipicno slovensko jed - spagete s tuno in zelenjavo. Dve poljakinji sta naredeli nekaj njihovega, neke krompirjeve zrezke, gvatemalci so pa prispevali sladico iz platane.

K vsemu temu luksuzu je sodil tudi racunalnik z dobro internetno povezavo. Zato mi je uspelo mi je dat kr nekaj slik na internet. Ce sem prav prestel 254. Spodaj je ze znani naslov do albumov.

http://picasaweb.google.com/sjuresa/

Danes bomo verjetno sli v Santa Ana v Salvadorju.

Quetzaltenango

Tole je ze 100. prispevek na tem blogu. Vau!
V San Pedru se nam je oz. se je Matjazu zgodil neljub dogodek - ukradli so mu za vec kot 100 eurov denarja. Vec o tem na njegovem blogu.
Danes smo po priblizno 3 urni voznji prispeli v Quetzaltenango. Kolikor smo uspeli videti na kratkem sprehodu po mestu, ni nic posebnega. Mesto je na visini 2.333 metrov nad morjem. Cez dan je bilo prijetno toplo (na soncu kar vroce), zdaj se je pa na hitro ohladilo. Zdaj je samo 12 stopinj, zjutraj bi naj bilo pa samo 6.

San Pedro la Laguna

Zdaj smo pa tu v San Pedro la Laguna. Na drugi strani jezera. Jutri bomo pa po vsej verjetnosti sli v Quetzaltenango, drugo najvecje mesto v Gvatemali. Od tam pa verjetno proti Salvadorju.
Za tiste, ki ste se bolj leni kot jaz in se vam ne da pogledat blogov od mojih sopotnikov bom zacasno (ali pa za stalno) dokler sam kaj vec ne napisem (kar se mogoce sploh ne bo zgodilo) skopiral Matjazev tekst.

"Z barko smo sli na drugo stran jezera Atitlan in si pogledali mesto Santigo Atitlan, ki ni dosti drugace kot Panajachel. Spet dosti ameriskih gringotov in veliko trznic z vso indijansko kramo, zato smo vzeli drugo barko proti mestu San Pedro la laguna, ki pa je res nekaj posebnega... pravo bacpakersko manjse mesto z ekscentricnimi lokalci in tudi ljudmi, ki so se sem prisli najdet pa se iscejo tudi ze po 30 let ala zdej ze mame flower-power generacije in ameriski vojaki vietnamske vojne, ki so tukaj nasli svoj mir ob zelo dobri klimi in lepimi razgledi. Nekateri so tukaj odprli tudi meditacijske centre,masaze,joge...sploh pa je mesto znano po zelo ugodnih cenah ucenja spanscine. Spimo pa zraven jezera, kjer tudi sposojajo kajake in se iscemo v mrezah napetih pod pomarancami."

Sopotnika in njuna bloga

Moja sopotnika sta Matjaz in Uros. Mislim, da smo se dobro ujeli, in nase potovanje poteka brez (medsebojnih) zapletov. Ker sta videla kako lep in oh in sploh blog imava s Tanjo, sta hotela tudi ona nekaj takega. :) In z nekaj truda in malo mojih nasvetov jima je uspelo. Tako lahko preberete se nekaj o nasem potovanju iz drugega zornega kota. Imata tudi kabla za svoja fotoaparata in bosta dala gor kaksno sliko.
In tu sta naslova njunih blogov:
Matjazev - http://samstres.blogspot.com/
Urosev - http://uroslacen.blogspot.com/

Oba manijaka imata namen priti okoli sveta.

Pa se to. Ne bom imel nic proti, ce pogledate reklame in, ce vam je kaksna zanimiva, kliknete nanjo. Jaz dobim nekaj od tega. Samo ne pretiravajte!

Chichicastenango

Danes smo se odpravili v Chichicastenango, kjer je ob cetrtkih in nedeljah ena vecjih trznic v Gvatemali. Saj je kar nekaj stantov, ampak jaz sem pricakoval, da bo se vecje. Kot nekateri ze veste nisem ravno ljubitelj stantov, toda tukaj mi je bilo kar zanimivo zaradi prodajalcev - indijancev. Kupil nisem nic, niti nisem kaj dosti gledal kaj imajo. Kolikor sem pa uspel opazit nimajo nic kaj takega kar ne bi imeli tudi drugje. In to imajo po visjih cenah. Zgleda, da je mesto ze zelo popularno in pride tja ogromno tujcev, ki dvigujejo cene. Tudi danes jih (nas) je bilo veliko. Samo se verjetno se vseeno da dobiti stvari po dosti nizjih cenah. Meni je ena zenska ponujala nek kos blaga (prt ali nekaj takega) po zacetni ceni 400 quetzalov (okoli 40 evrov). Na koncu mi ga je ponujala ze po 50, ampak me se zmeraj ni zanimal. Torej je kar nekaj prostora za barantanje.
Naredil sem pa ogromno slik ljudi. Kar pa ni tako enostavno, ker se v glavnem nocejo slikat. Tu pa pride prav moj mega zoom. Torej sem bil danes v glavnem paparaci (ali kako se ze to napise).
Pa se nekaj slik od drugih, ker pac svojih se ne morem dati gor: ena stran s slikami, pa se ena. Samo moje slike so lepse. :)

Vulkan Pacaya, Panajachel

Zdajle bo bolj na kratko, da vas obvestim kje sem. Bom mogoce kasneje kaj vec napisal. Vceraj smo sli na vulkan Pacaya. Same hoje gor je bilo samo za kako uro. Vulkan je nazadnje bruhal pred tremi leti, lava pa se zmeraj tece. Bili smo cisto zraven. Bilo je zanimivo in zelo vroce dozivetje.
Danes pa smo se premaknili na jezero Atitlan v mesto Panajchel, ki je ZELO turistinco in mu tudi pravijo grinotenango ali mesto gringotov. Eno ulico smo poimenovali Khao San road, ker je podobna ulici v Bangkoku.

Antigua

Iz glavnega mesta smo z lokalnim avtobusom z imenom Blue Bird (plava ptica) dobesedno odleteli v Antiguo. Sofer je mislil, da vozi na kaksni dirki.
Antigua je kr lepo, porihtano in precej turisticno kolonialno mesto. To, da je precej turisticno ima dobre in slabe strani. Dobre so predvsem te, da tu ni problem najt bankomata, interneta, kupit razne stvari na katere smo gringoti navajeni in podobno. Tudi internet je tu hitrejsi in cenejsi.
Jutri nameravamo iti na vulkan Pacaya.
Ker sem se prevec razvadil z novim racunalnikom, ki ima citalec kartic za moj fotoaparat ze vgrajen, sem pozabil vzeti s sabo kabel za fotoaparat ali prenosni citalec kartic. Zato je vprasanje, ce bom lahko dal ze med potovanjem kako sliko na blog. Zaradi tega dajem povezave do nekaterih internetnih strani, da si lahko ogledate kako kaj zgleda. Tako je na primer klik na Pacaya (tu ali zgoraj) povezava do strani z nekaj slikami in podatki o vulkanu.
Prvi vtisi o Gvatemalcih so zelo pozitivni. So zelo prijazni in ustrezljivi ter zelo na "izi".

Guatemala city

Po celonocni voznji smo prispeli v glavno mesto Gvatemale. Najhujsi projekt je bil najti bankomat, ki jemlje maestro kartice. Bankomatov je tu mali miljon, ampak so skoraj vsi Visini in se to neke cudne verzije. Na njih pise tudi cirrus toda nasih kartic niso hoteli. Poskusili smo tudi z Viso kreditno kartico pa ni slo. Po skoraj dveh urah nam je le uspelo najti en rdec bankomat z napisom ATM, ki nam je dal denar. Vau, zdaj smo spet bogati. Prej smo bili pa skoraj brez domace valute.
Zdaj se bomo pa verjetno odpravili proti Antigui.

Tikal

Danes smo si ogledali Tikal, ki je bil en od pomembnejsih majevskih centrov Svoj vrhunec je dosegel med leti 200 in 850. Zdaj imamo dosti kamenja za nekaj casa. Nismo imeli prevec srece z vremenom, smo pa imeli z vstopnino, ker se bo cez dva dni podrazila za 3x. Iz 5 evrov na 15.
Danes ponoci gremo z avtobusom do Gvatemala citya.

Flores

Trenutno sem v Floresu v Gvatemali, kamor sem prispel vceraj zvecer. Tu sem koncno srecal Matjaza in Urosa. Nastanjeni smo v hostlu Los Amigos, ki je zelo lepo urejen.
Na otoku Caye Caulker najprej nisem nameraval narediti nobenega potopa, ker je dosti drazje kot na Utili v Hondurasu, kamor sem namenjen kasneje. Je pa to isti koralni greben in bi naj bilo podobno pod vodo. Ko sem se ze odjavil iz hostla in cakal na coln, sem se pa pocutil precej neumno, da sem v Belizeju in se nisem potapljal. Zmenil sem ze za potpljanje za naslednji dan (za 40 evrov) in sel nazaj v hostel, kjer sem ravno dobil se zadnjo prosto posteljo. Tako sem naslednji dan opravil dva potopa in se popoldan odpravil proti Belize Cityu. Tu sem ostal eno noc preko couchsurfinga in z domacini odkrival nocno zivljenje Belize Citya. Naslednji dan pa z avtobusom do Floresa, kjer imam danes dan pocitka, jutri pa gremo v Tikal. Za naprej se se nismo dokoncno odlocili, verjetno pa gremo v Antiguo. Za enkrat se nimam pravega vtisa o Gvatemali, razen, da je dosti cenejsa od Belizeja in da je problem najt bankomat za cirrus/maestro kartice. Tu kjer smo ga sploh ni. Baje, da jih je nekaj v Antigui. Vsi bankomati so za viso, viso elektron in mastercard.

Belize

Trenutno sem na otoku Caye Caulker (se ena stran), kjer imajo zelo drag internet. Pa pivo tudi. Zdajle je pa happy hour in je internet cenejsi (pa se zmeraj drag - 5$ na uro).
Iz Gvatemale sem sel s colnom do mesta Punta Gorda v Belizeju. Tudi vstop v Belize je bil povsem brez problemov. Baje, da te olupijo, ko gres iz drzave. Ampak uradno, po predpisih. Od tam sem sel z "chicken busom" (tako tu pravijo lokalnim avtobusom, ki stojijo povsod) do Belize Citya. Ker sem prisel prepozno, da bi sel s colnom na otok, sem se zmenil z Rubenom (dohtarjem iz Hondurasa, ki ze 6 let zivi tu), da pride po mene na postajo. Ob vecerji sem pil chardonnay iz Cila.
Naslednji dan pa ob osmi uri s prvim colnom na otok, kjer bi se naj dobil z Matjazem in se enim. Ampak sta cepca sla s prvim colnom iz otoka in smo se zgresili za kakih 15 minut. Pa nic, bom pa sam uzival na otoku. In ju nic ne pogresam. :) Verjetno se bomo zdaj dobili v Gvatemali.
Jutri grem v Belize City, kjer bom verjetno ostal en dan in potem proti Gvatemali.

Gvatemala predcasno

Zjutraj sem se odpravil iz San Pedro Sule proti Puerto Cortezu od koder bi naj sel z ladjo do Dangrige v Belizeju. Od tam pa z avtobusom do Belize Citya, kjer bi verjetno prespal in potem s colnom do Caye Caulker, kjer bi se naj ustalil za nekaj casa.

Zacelo se je zelo dobro. Po celonocnem nalivu je dez ponehal ravno malo preden sem se odpravil na mestni avtobus. Z busom mi je uspelo v prvo najt tocko od koder vozijo avtobusi za Puerto Cortez. Avtobus je prisel cez tri minute in na njem je bil ravno se en prazen sedez za mene. O kako je slo vse po maslu. Mogoce malo prevec? Do Puerta Corteza je bilo malo nore voznje, drugace pa nic posebnega. Pod noro voznjo mislim to, ko se je sofer izognil zastojem na cesti tako, da je peljal ob cesti kjer je bila vcasih zeleznica, zdaj so pa so samo se tiri v blatu in vodi. Predstavljajte si kako to izgleda v dezevni dobi. Enkrat je avtobus konkretno spodneslo in smo se obrnili skoraj pravokotno. Sem ze mislil, da bomo obticali v blatu. Tudi v Puerto Cortezu sem dokaj z lahkoto nasel ladjo, ki bi naj odplula v Belize. Ki bi naj, pa ni, ker je bilo na morju prevec slabo vreme. Mogoce bo jutri.

Odlocil sem se, da grem z avtobusom v Gvatemalo do mesta Puerto Barrios od koder tudi vozi ladja v Belize. Samo, da je tu pot dosti krajsa in vecja verjetnost, da gremo.

Preckanje hondurasko gvatemalske meje je bilo pa mala malca. Pogledajo pasos, pogledajo tebe, vprasajo kam gres in recejo hvala. In to je to. Upam samo, da spet ni bilo prevec lepo in bodo jutri pokazali pravi obraz preden me spustijo iz drzave.

Tako sem zdaj silom prilik predcasno v Gvatemali.

Vlki zidi, mali pesi

Tu imajo skoraj vse hise ogromne zidove okoli, nekatere pa tudi bodeco zico na vrhu. Od zunaj zgledajo kot vojasnice ali pa zapori. Vsi pa majo tudi male pudle, ki za vsako malenkost lajajo - prave male posasti.
Ljudje so v manjsi kot pri nas, skoraj noben ne kadi (ceprav so cigarete zelo poceni), obozujejo karaoke, so vredu in prijazni niso pa 'polite' (kak je ze to po slovensko?) - prosim in hvala je bolj redkost pri njih. Nimajo nic proti sosednjim drzavam, kot je to v navadi, ne marajo pa mehicanov in kostaricanov, ker se imajo oni baje za nekaj vec. Aja pa za razliko od drugih "latino" americanov so zgleda bolj disciplinirani, ker lepo stojijo v vrstah (v trgovinah, bankah, ko kupujejo kino vstopnice...) in se ne prerivajo eden preko drugega.
Tole so samo prvi vtisi in so vezani zgolj na San Pedro Sula.

Ucili so me tudi Trabalenguas. To je nekaj za lomljenje jezika in da se drugi smejijo na tvoj racun. Pac cim hitreje in cim veckrat moras ponavljat dolocene besede. Kot na primer pri nas "Pesec gre cez cestisce" in podobno.
Evo ene:
Pancha plancha
con cuatro planchas
con cuantas planchas
pancha plancha?

Ali pa Paranguatirimicuaro.

Ampak se slovenscina le ne razlikuje toliko od spanscine pri izgovorjavi, da bi bilo to zelo tezko za nas, kot je baje za anglesko govorece.

San Pedro Sula

San Pedro Sula je drugo najvecje mesto v Hondurasu za glavnim mestom Tegicigalpo. Vecina honduraske 'izvozne' industrije je tu. Ima najvecje in najmodernejse letalisce v drzavi, ker lezi ravno med dvema najbolj obiskanima tockama: majevskimi rusevinami Copan in 'Bay islands' - rajem za potapljace. Drugace pa ni glih lepo mesto. Je precej 'amerikanizirano' - miljon fast foodov, ogromni nakupovalni centri, ... ZDA so tu se zmeraj obljubljena dezela. Vecina se zeli preseliti tja.
Nastanjen sem pri Philipu, pol nizozemcu pol nemcu, ki ima punco od tu in ze nekaj mesecev zivi tukaj. Je ucitelj in je pred kratkim zacel uciti na privatni dvojezicni soli.
Danes do vecera nisem imel pravega delovnega elana. Sem pa zato zdaj bolj priden. :) Vceraj sta prisla se dva njegova kolega domacina in smo imeli 'momacko vece'. Jedli home made hot doge in solato(!), pili pivo in igrali karte za velike denarje. Vlozek je bil 1 lempira (manj kot 10 tolarjev oz. 4 cente). Najboljsi je zasluzil 4 lempire, najslabsi pa zgubil 6. Jaz sem ostal brez ene. Potem smo sli se pa malo v lajf.
V ponedeljek imam namen iti z ladjo v Belize (vozi samo enkrat na teden), kjer bi se naj dobila z Matjazem, ki prihaja tja iz Mehike. Ce ne bo predrago bova naredila kak potop, vecino jih pa namerava narediti v Hondurasu. Iz Belizeja jo bova najverjetneja mahnila proti Gvatemali.

Pot v Honduras

Po dolgi poti srecno prispel v Honduras.
Na transferjih na pariskem letaliscu me je en prestrasil, da ne morem v ZDA, ce jim ne dam naslova kjer bom bival. To pa baje zato, ker pridem tja 30. naprej pa grem 31. Kje naj na letaliscu dobim naslov? Na sreco se je sel pozanimat in je ugotovil, da bo slo tudi brez tega. To vajo smo se enkrat ponovili v Washingtonu z istim rezultatom.
Sem si zazelel, da bi letalo iz Pariza imelo zamudo, da mi ne bi bilo treba bit toliko casa na letaliscu v Washingtonu ponoci. In zelja se mi je izpolnila. Od ogromnega stevila letov (na treh ekranih) je imel edino ta zamudo.
Ceprav sem cekiral v Ljubljani prtljago do konca potovanja, sem jo moral dvignit v Washingtonu, kar se je izkazalo za zelo dobro. Zaradi zamude letala prtljage ni bilo mozno vec "recekirat", zato sem sel vprasat v pisarno od AirFrance kaj pa zdaj. So mi rekli, da pac zdaj nic ne morem in bom moral to narediti zjutraj. Mimogrede so mi se omenli, da naj malo pocakam, da bojo nekaj napisali. In dobil sem voucher za hotel (Crowne Plaza), vecerjo in zajtrk v vrednosti 169+15+8 dolarjev plus seveda brezplacen prevoz v hotel in nazaj za kar pa je poskrbel hotel, katerega sem moral poklicat iz brezplacnega telefona na letaliscu. Jaz pa sem sel samo vprasat kaj naj s prtljago. No, ja pa Amerika le ni tako slaba.
Naslednji dan pa koncno let proti Hondurasu. Ko vstopis v ZDA te podrobno pregledajo, na poti ven me pa ni pregledal nihce. ?? Je to v navadi ali je bila izjema? Samo pri vkrcavanju v letalu je bil nekaksno preverjanje pasosov, kar je naredila kar ena stevardesa. Lahko bi to uvedli tudi pri prihodu.
Na Honduraski carini niso dosti komplicirali. Celo razlozili so mi, da 90 dnevna viza, ki sem jo dobil velja za 4 drzave: Honduras, Gvatemalo, El Salvador in Nikaragvo.
Na letaliscu v San Pedro Sula me je pricakal Philip s taksistom, ki naju je odpeljal k njemu. Za ta luksuz sem placal nekaj cez 10 evrov, kar je priblizno toliko kot bi placal taksi samo iz letalisca. Ni bilo ravno potrebno, ampak je blo vseeno fajn, da mi ni bilo treba iskat taksistov, jim razlagat kam in se pogajat z njimi za ceno. Tu sem se pa samo prepustil, da drugi mislijo namesto mene...