Pot v Honduras

Po dolgi poti srecno prispel v Honduras.
Na transferjih na pariskem letaliscu me je en prestrasil, da ne morem v ZDA, ce jim ne dam naslova kjer bom bival. To pa baje zato, ker pridem tja 30. naprej pa grem 31. Kje naj na letaliscu dobim naslov? Na sreco se je sel pozanimat in je ugotovil, da bo slo tudi brez tega. To vajo smo se enkrat ponovili v Washingtonu z istim rezultatom.
Sem si zazelel, da bi letalo iz Pariza imelo zamudo, da mi ne bi bilo treba bit toliko casa na letaliscu v Washingtonu ponoci. In zelja se mi je izpolnila. Od ogromnega stevila letov (na treh ekranih) je imel edino ta zamudo.
Ceprav sem cekiral v Ljubljani prtljago do konca potovanja, sem jo moral dvignit v Washingtonu, kar se je izkazalo za zelo dobro. Zaradi zamude letala prtljage ni bilo mozno vec "recekirat", zato sem sel vprasat v pisarno od AirFrance kaj pa zdaj. So mi rekli, da pac zdaj nic ne morem in bom moral to narediti zjutraj. Mimogrede so mi se omenli, da naj malo pocakam, da bojo nekaj napisali. In dobil sem voucher za hotel (Crowne Plaza), vecerjo in zajtrk v vrednosti 169+15+8 dolarjev plus seveda brezplacen prevoz v hotel in nazaj za kar pa je poskrbel hotel, katerega sem moral poklicat iz brezplacnega telefona na letaliscu. Jaz pa sem sel samo vprasat kaj naj s prtljago. No, ja pa Amerika le ni tako slaba.
Naslednji dan pa koncno let proti Hondurasu. Ko vstopis v ZDA te podrobno pregledajo, na poti ven me pa ni pregledal nihce. ?? Je to v navadi ali je bila izjema? Samo pri vkrcavanju v letalu je bil nekaksno preverjanje pasosov, kar je naredila kar ena stevardesa. Lahko bi to uvedli tudi pri prihodu.
Na Honduraski carini niso dosti komplicirali. Celo razlozili so mi, da 90 dnevna viza, ki sem jo dobil velja za 4 drzave: Honduras, Gvatemalo, El Salvador in Nikaragvo.
Na letaliscu v San Pedro Sula me je pricakal Philip s taksistom, ki naju je odpeljal k njemu. Za ta luksuz sem placal nekaj cez 10 evrov, kar je priblizno toliko kot bi placal taksi samo iz letalisca. Ni bilo ravno potrebno, ampak je blo vseeno fajn, da mi ni bilo treba iskat taksistov, jim razlagat kam in se pogajat z njimi za ceno. Tu sem se pa samo prepustil, da drugi mislijo namesto mene...